Štraf

Nekaj dni nazaj me je ustavil policaj. Je koj zaračunu stodvajset jurjev, kot, da je to vsota za en kebab. Prvi tehnični pregled bi se moral opraviti po datumu registracije, ki jo je opravila avtohiša in nato avto odjavila, sam pa sem imel registracijo dva meseca po tem. "To je ekstremen primer", je dejal na zavarovalnici. Tri leta me noben policaj ni ustavil, kar je tudi prav, saj ne delam prekrškov in zato nimajo kaj dregati vame, kako pa naj potem vem kaj piše na hrbtni strani prometne. Naj se sedaj še podzavestno naučim pregledovati listine predno sedem v avto, a ni dovolj, da to počnem že z varnostnim pasom. Še pri južini, ko sedem mi desna roka nehote seže nad levo ramo in devetmesečno detece ne upam več nositi na tej strani torza, saj če bi se nevede usedel... Drugače spoštujem prometnike, ker če njih ne bi bilo, kaj neki bi ljudje počeli na cesti, ko se pa že sedaj s tako lahkoto ubijajo. Nasploh, kaj pa je cestni policist kriv. Komandir se verjetno dere nanj naj kaj štrafa, četudi je vse v redu, drugače bo minus stimulacija in ko neglede katerega slovenskega delavca udariš po žepu, bo drugič poskrbel, da ga ne boš več. To oni z vrha dobro vejo, da mi Slovenci, ko zagusti, če nič drugega, za svojo rit prekleto dobro poskrbimo. Postavi delavca na določen položaj in mu reci, da če se bodo njegovi podrejeni zajebavali med proizvodnjo, da bo on najebal. In videl boš kaj je to disciplina. Kot tisti sindrom desetarja v JLA. In tudi prav je tako, da je red, dokler človek dela, proizvaja, ne bodo pa govorili, da se da z drastičnimi kaznimi za vsak mišji k...., zmanjšati število prometnih nesreč. Dokler bo lahko slovenec pred rido hazardiral, a stojijo tamle al' jih ni, ne bo nič boljše. Naj nam dajo vedeti, tamle za ovimkom je avtomatski radar in če boš prehiter, hop jurčki. Oni dan sem bral o nekem šoferju kamiona. Ritensko se je hotel zaleteti v policijski avto, vijugal po cesti, brcnil varuha reda v glavo, divjal... Da je ta tip vse to počel? Mater, koliko neki bodo šele njega udarili po žepu, če so že meni za dober večer napisali tako lepo položnico. Neki je pa res, folku se počasi meša.

Samopromocija

Kaj je sploh to samopromocija države, ki nam tako zelo pomeni? Če Joli teče kot nora za prvo mesto, če Strel v stilu hloda pluje po vseh rekah sveta, če Debevc zadene vsako črno točko, ki mu skoči pred nos, če je Stanovnik do vratu v pesku pa še kar drži krmilo kot bika, če fantje belih strmin zapravljajo sponzorski denar, da se vozijo mimo vrat, če Oblakova horda govori, da je vse o.k. in da jim ni jasno kako, da niso domov odnesli tri točke, če Humar spleza v vsako špranjo na vsaj šestih jurjih, če bo obrambno ministrstvo zapravlo devetdeset milijard za pleh na osmih kolesih, če Drnovšek porabi bajnih devetdeset milijonov za popotovanja...S tem bi te tipi svetu hoteli povedati kje je Slovenija, da smo znani, uveljavljeni, enakovredni drugim, ne pa eni polpismeni debilkoti, ki jih nobeden ne jebe. Nič nimam proti športnikom, saj so garači, ki se jim urnik začne ob sedmih s čajčkom, nato trening, kosilo pri stari mami, počitek, trening, sprehod po tivoliju, še en čajček in nina nana.In vsi so zaposleni. V vojski ali policiji. Stvar je v tem, da je vsak državljan Slovenije kot steber, ki podpira to državo. Tako kot koli, ki Benetke držijo nad vodo. In če en športnik zmaga ne vem kje, ni to samopromocija Slovenije ampak je to pozitivno za njegovo psiho, saj se mu je trud vložen v delo sedaj povrnil, se pravi, da je eden od zdravih stebrov te države in nič drugega.Tako kot je peku ponoči uspelo speči dober kruh je to pozitivno zanj, tako kot je gasilcu uspelo pravočasno pogasiti ogenj, električarju popravit okvaro, čistilki počistit prostore, vse to dela ljudi zadovoljne, imajo jasno zavest in so enakovredni vsem super športnikom ter super vojakom, ki jim kri od jajc brizga, ko branijo to državo. Največji blat je tista reklama, ko pravi, da si samo v vojski v službi domovine. Za posrat. Kaj pa mislijo mandeljci, saj če bo hudo zaropotalo, bomo šli vsi, ateji in mame, tako kot '41. Edino kar pa ti sedaj počno je, da zapravljajo denar in v belih rokavičkah parodirajo s praproti v rokah in opevajo, kaj pa še sam ne vem. Imam prijatelja, ki je pri vojaški policiji. Pred osmimi leti, ko smo šli na črno streljat z avtomatom, je pa kopito orožja stiskal pod pazduho, kot termometer pri zdravniku. Saj ne moreš verjeti. Sem mu rekel, da sedaj, ko je v vojski nimam pištole pod vzglavnikom ampak, če bo kdaj šel h gasilcem, da naj mi pove, da si prinesem vedro vode k postelji. Samopromocija države bo prišla takrat, ko bodo švicarji, Švedi in ostali hodili sem ter spraševali kako za vraga, da nam je uspelo tako zdravstvo in šolstvo porihtati pa da imamo samo dva mrtva na leto na cestah in še tisto je oba voznika infarkt - in vrtci, da se mama ob petih zjutraj odloči, da bo sina peljala v vrtec in je ob šestih že vse urejeno - in kako za hudiča, nam je uspelo, da imamo v bolniški vsak dan sto ljudi ne pa enaindvajset tisoč in tri na metadonu namesto pet tisoč. Takšne stvari nam bodo prinesle ugled in še nekaj- etika. Če bi ta slovenc' premorel vsaj toliko etike, da bi še komu drugmu stopil ob stran in pomagal in ne lezel v rit in bil zavisten, to bi bilo tudi dobro. Pa ne mislim tistih pohodov Križnarja pod okriljem Janeza, ker za tisto, kar se tam doli dogaja, je lahko sram cel politični svet ampak tu, tu, da bi si ljudje stali ob strani. Tudi zase ne morem reči, da sem nekakšen mesija pravičnosti, je pa res, da se do vsakega vedem spoštljivo, tudi do berača. Nad nobenim se ne bom vzvišeno nosil, bom raje jaz tisti manjši in humor, ki ga bom stresal naokrog bo zadeval mene samega, bom samemu sebi v posmeh, ne drugega. Me pa prekleto ujezi, če nekdo opazi, da se šalim na svoj račun in bi sedaj še on stresel kakšno bolano glede mene . Takega bi zadavil in spustil skozi dimnik. A kaj hočem, sem pač Slovenec.

Tam, kjer je bil beu kruh doma