Samopromocija

Kaj je sploh to samopromocija države, ki nam tako zelo pomeni? Če Joli teče kot nora za prvo mesto, če Strel v stilu hloda pluje po vseh rekah sveta, če Debevc zadene vsako črno točko, ki mu skoči pred nos, če je Stanovnik do vratu v pesku pa še kar drži krmilo kot bika, če fantje belih strmin zapravljajo sponzorski denar, da se vozijo mimo vrat, če Oblakova horda govori, da je vse o.k. in da jim ni jasno kako, da niso domov odnesli tri točke, če Humar spleza v vsako špranjo na vsaj šestih jurjih, če bo obrambno ministrstvo zapravlo devetdeset milijard za pleh na osmih kolesih, če Drnovšek porabi bajnih devetdeset milijonov za popotovanja...S tem bi te tipi svetu hoteli povedati kje je Slovenija, da smo znani, uveljavljeni, enakovredni drugim, ne pa eni polpismeni debilkoti, ki jih nobeden ne jebe. Nič nimam proti športnikom, saj so garači, ki se jim urnik začne ob sedmih s čajčkom, nato trening, kosilo pri stari mami, počitek, trening, sprehod po tivoliju, še en čajček in nina nana.In vsi so zaposleni. V vojski ali policiji. Stvar je v tem, da je vsak državljan Slovenije kot steber, ki podpira to državo. Tako kot koli, ki Benetke držijo nad vodo. In če en športnik zmaga ne vem kje, ni to samopromocija Slovenije ampak je to pozitivno za njegovo psiho, saj se mu je trud vložen v delo sedaj povrnil, se pravi, da je eden od zdravih stebrov te države in nič drugega.Tako kot je peku ponoči uspelo speči dober kruh je to pozitivno zanj, tako kot je gasilcu uspelo pravočasno pogasiti ogenj, električarju popravit okvaro, čistilki počistit prostore, vse to dela ljudi zadovoljne, imajo jasno zavest in so enakovredni vsem super športnikom ter super vojakom, ki jim kri od jajc brizga, ko branijo to državo. Največji blat je tista reklama, ko pravi, da si samo v vojski v službi domovine. Za posrat. Kaj pa mislijo mandeljci, saj če bo hudo zaropotalo, bomo šli vsi, ateji in mame, tako kot '41. Edino kar pa ti sedaj počno je, da zapravljajo denar in v belih rokavičkah parodirajo s praproti v rokah in opevajo, kaj pa še sam ne vem. Imam prijatelja, ki je pri vojaški policiji. Pred osmimi leti, ko smo šli na črno streljat z avtomatom, je pa kopito orožja stiskal pod pazduho, kot termometer pri zdravniku. Saj ne moreš verjeti. Sem mu rekel, da sedaj, ko je v vojski nimam pištole pod vzglavnikom ampak, če bo kdaj šel h gasilcem, da naj mi pove, da si prinesem vedro vode k postelji. Samopromocija države bo prišla takrat, ko bodo švicarji, Švedi in ostali hodili sem ter spraševali kako za vraga, da nam je uspelo tako zdravstvo in šolstvo porihtati pa da imamo samo dva mrtva na leto na cestah in še tisto je oba voznika infarkt - in vrtci, da se mama ob petih zjutraj odloči, da bo sina peljala v vrtec in je ob šestih že vse urejeno - in kako za hudiča, nam je uspelo, da imamo v bolniški vsak dan sto ljudi ne pa enaindvajset tisoč in tri na metadonu namesto pet tisoč. Takšne stvari nam bodo prinesle ugled in še nekaj- etika. Če bi ta slovenc' premorel vsaj toliko etike, da bi še komu drugmu stopil ob stran in pomagal in ne lezel v rit in bil zavisten, to bi bilo tudi dobro. Pa ne mislim tistih pohodov Križnarja pod okriljem Janeza, ker za tisto, kar se tam doli dogaja, je lahko sram cel politični svet ampak tu, tu, da bi si ljudje stali ob strani. Tudi zase ne morem reči, da sem nekakšen mesija pravičnosti, je pa res, da se do vsakega vedem spoštljivo, tudi do berača. Nad nobenim se ne bom vzvišeno nosil, bom raje jaz tisti manjši in humor, ki ga bom stresal naokrog bo zadeval mene samega, bom samemu sebi v posmeh, ne drugega. Me pa prekleto ujezi, če nekdo opazi, da se šalim na svoj račun in bi sedaj še on stresel kakšno bolano glede mene . Takega bi zadavil in spustil skozi dimnik. A kaj hočem, sem pač Slovenec.