Pogovor po gsm

Bilo je vroče, ko sem se peljal iz službe domov. Na cesti sem previden, da ne spregledam kakšne stvari. Vse se odvija po predpisih; varnostni pas, smerokazi, ogledala, zanima me kje so ostali udeleženci v prometu, nič mi ne uide. ''Poglej ga pedra, kako prehiteva'' ,si rečem.Takšnemu ne pozabim utripniti z lučmi in pokazati sredinec. ''Bemti, da sem zunaj ob cesti ti vržem kamen v avto!'' Peljem se naprej, ko mi zahupa nekdo z mercedesom. Videl sem, da je bil frend, ker sem takoj opazil del njegove registrske oznake. Zapeljem na avtobusno postajališče in ga pokličem po gsm. ''Kaj je sedaj Šaban Bajramovič, zakaj si se oglasil, a veš, da ne smeš v avtu govoriti po telefonu.'' ''Saj se tudi ti voziš'', mi odgovori. ''Ne, prijatelj glasbe, jaz sem se ustavil ob cesti, da lahko govorim s teboj, pravila je treba upoštevati.'' ''Greš v Kranj'', ga vprašam. ''Ne v sosednej mesto k frendic.'' ''Kako a nimaš babnice v Kranju, moraš sedaj še v sosednji vasi po ščegetavčkih harat?'' ''Ne, ne, to je samo tako, prijateljsko, kakšna pijačka, kavica in razhod.'' ''Ne mi govoriti, si takšen ratal kot nek drug frend, ki zase pravi, da je žival v postelji. Ko drugi zasopli omagajo, si on šele telo ogreje. ''Fukam,fukam,fukam, pridem domov in zopet fukam'', mi venomer govori. ''Kaj bo pa tvoja žena rekla, ko bo izvedela za te punce?'' ''Saj za tisto iz Kranja že ve, mi je sporočilo prebrala.'' ''Veš'', mu odvrnem,''za to obstaja funkcija delete, ko nekaj prebereš.'' ''Jebi ga, sem pač zajebal.'' Jebi ga ja, samo, da ti ne bo vse pobrala, da boš na koncu živel v kartonasti škatli v parku in govoril,'' veš saj je v redu zdrži dva naliva in v hudi vročini je tu prijetno hladno.'' ''Ne serji.'' ''Saj ne, vendar moraš vedeti, da so babnice zaščitene kot Pande, da boš ti takratko potegnil, zato je bolje, da vse to nekako urediš.'' ''Nič'', ji rečeš,''zajebal sem prvič in zadnjič, sedaj bi pa to rad popravil.'' ''Misliš'' ''Po mojem najbolje.'' ''Danes se pari množično ločujejo, če pa kakšno starosto poslušaš je bilo včasih enako zajebano v zakonu, samo ljudje so znali bolj potrpeti.'' Mi je starejši možakar govoril:''Mater sem jo s pestjo udaril, da ji je pes jagerski brado lizal, pa je še danes z menoj!'' ''Nikjer ni z rožicami postlano, ko se enkrat med poliže.''
''Pa pustiva sedaj to.'' ''Nekaj bi te rabil, neke stvari selim, za pomagati. Ne bo težko za nesti, ker vem da ti že prej, ko še nisi bil tako šolan, kaj šele sedaj, ni dišalo fizično delo. Samo v lakastih čeveljcih ne hodi , da neboš kje podplatov pustil.'' ''Pridem, samo točno mi povej kdaj, da vidim, če imam prost turnus takrat.'' ''In če nimaš prostih terminov, tisti, ki je skoraj že politik in ki ima do potankosti organiziran delavnik.'' ''Če ne bo nič nujnega, bom sigurno prišel'', mi reče. Večkrat sem mu pomagal pri njegovih selitvah, seli se namreč kot cigan, vsaki dve leti, in sedaj ve da mi je dolžan, drugače sigurno nebi utegnil. Ne mislim s tem, da je slab fant, kaj drugega bi rajši postoril, samo fizično delo mu pa res ne diši. ''Ne govori mi, da ne utegneš, ker ti in tista tvoja kvazi politična klapa ne počnete drugega kot toplo vodo v lavorju prelivate. To niste tako kot mi v gospodarstvu, ki nekaj proizvedemo, prodamo, da lahko državni aparat deluje, vi se samo pomenkujete v smislu; a si dobil aneks, ki sem ti ga poslal po faksu; je bila fotokopirana dokumentacija, da se je dostavi podžupanu; to problematiko bomo izpostavili na naslednjem sestanku; zavzeti se moramo za to, drugače ne bo šlo.'' ''Takšne stvari ropotate, v nobel suknjah naokrog hod'te ter proračun narahlo molzete. In ja, odprtja razstav, novih lokalov, objektov, to obožujete, to ste velemojstri obiskovanja teh prireditev.'' ''Ne serji'', mi odgovori. ''Če je pa res, kaj si hočem.'' Hotel sem že prekiniti pogovor, a sem se še nekaj spomnil. ''A veš da si bo najin p'rjatu dal oneja obrezat?'' ''Katerga oneja?'' ''Ja ta spodnjega oneja, tistega s katerim ti haraš po starejših babah.'' ''Ne me fukat'', mi reče. ''Zakaj bo pa to naredil, a se mu je zmešalo?'' ''Nekje sem slišal, da si bolj vzdržljiv pri kavsanju, saj veš da temu tipu prehitro pride, samo po moje se mu ne ljubi kajmaka čistit okoli glavce.'' ''Rekel mi je, da ima polno rit te kožice.'' ''A si moreš misliti, da pri teh letih prideš do tega spoznanja.'' ''Kaj neki je prej počel?'' ''Ne vem'', mi odvrne, '' zdi pa se mi, da se ljudem počasi rola.'' ''Eden po eden in tudi mi bomo enkrat na vrsti.'' ''Ja tako je to prijatu, lahko imamo tudi mi že sedaj kakšna dejanja, katera so za druge norost, nam pa je to vse normalno.'' ''Nikoli ne veš.'' ''Daj, se kaj vidiva?'' ''Seveda'', mi reče. ''Bod' fajn, saos.'' ''Saos.''
Predno zapeljem nazaj na cestišče, pogledam, če sem privezan. Sem. Vključim smerokaz, preverim ostale udeležence kje so in odpeljem. Bemti, poglej ga pedra kako prehiteva! Utripnem mu z lučmi in pokažem sredinec. ''Če bi stal sedajle ob cesti, ti vržem kamen v avto, prekleti norec!'' Bil je vroč dan in komaj sem čakal, da pridem domov v hlad.