RRevir

1972 - Trifail

sobota, november 03, 2007

Stati inu obstati

Zopet so pri izbrisanih. Vedno najdejo nekaj, kar potem mediji vlečejo nekaj tednov, da imaš na koncu vsega polno rit. Slinavka in parkljevka, antraks, pričja gripa, nov bombni napad, sodček nafte gor, sodček nafte dol, izbrisani in kaj vem še vse. Mediji morajo najti nekaj saj je to njihov kruh, tisti napovedovalec pa strmi resno ven iz ekrana, kot da je sam ravnokar iznašel toplo vodo. Je že res, da moramo biti mi informirani, samo prvo, te informacije so ponavadi premalo obširne in se suče vse okoli naslovov, v drugo pa ti v nedogled ponavljajo eno in isto. ''Ostanite z nami pred malimi ekrani, saj imamo najnovejše informacije o tem in tem,'' tako govorijo, na koncu pa povejo jack shit. Pri politikih pa tudi ne veš na kateri strani bi bil. Prvo poslušaš prvega in si stoodstotno na njegovi strani, saj takih argumentov kot jih je on v tistem trenutku natrosil ne more nihče izpodbiti. A že naslednji mu osemdeset procentov povedanega izpodbije. Na koncu se lahko oklepaš samo argumentov, ki rastejo na tvoji lastni hruški. Če si naci vstrajaš pri svojem, ne glede nasprotnih argumentov. Črni, rumeni, zeleni vsi raus, da bo višja rasa imela delo in začela z njim tam pri pobiranju smeti. Če si privrženec rimokatoliških špicparkeljnev vztrajaš pri tem. Pač je bog vse naredil in za vse poskrbel in ne delajte grešnih stvari, ker vas gleda in boste kaznovani. Nasploh, če ne verujete vanj, vas bo pa tako ali tako ignoriral in ne bo poskrbel za vašo varno pot. A ni to naduto od njega. Če obstaja v fizični obliki, bi ga lahko primerjal s kakšnim tiranom. Potem, če si pripadnik kakšnega nihilističnega gibanja vztrajaš pri tem in se dereš na ves glas, recimo, ko se izvajajo komunalne dejavnosti:'' Kaj pa kopljete te jarke za kanalizacijo, kaj pa je to potrebno!'' Čeprav greš sam vsak dan trikrat tja kamor je šel še Napoleon peš. In tako naprej. Tudi Matéju sem verjel, ko je govoril, da so drugi pristojni za odvzem licence varnostnikom, oni, da samo sprožijo postopek in že so se s pravne fakultete oglasili in dejali nasprotno. V poplavi vseh teh informacij s strani medijev, doktorjev, magistrov in ostalih mojstrov, je en tak slovencelj kot sem sam in ki dela, plačuje vse mogoče prispevke za odkrivanje raka, za godbeni dom, poplave, potrese, potem za davke, položnice, obvezna zavarovalniška sranja, za tiste, ki so sedaj v penziji, za mobilne vojaške bolnišnice, za patrije, za unicef, rdeči križ, kratko malo zbegan. Na koncu mi ostane še nekaj drobiža, da to položim na banko v varčevalni namen, saj imajo tako lepo dodelane reklamne lističe. Tista vijolična barva in fotografija srečne družine v okolju, ki ga še Logarska dolina ne premore, kar vabijo, da ostanek ojrov shranim pri njih. Hujše kot to, da politik nima trdnega stališča, je to, da nekje vmes koleba. Bognasvarji, da bo Peterle predsednik države. Zraven vseh dajatev, ki jih imamo, bomo še za cerkev plačevali davek. Sigurno. So ja tako ubogi revčki, sploh tisti v Vatikanu. Kar solza mi spolzi po licu, ker nisem nobenega ojra do sedaj namenil še njim. Ko so omenjenega spraševali o tistem pedofilu, ki je posilil petletnega otroka, kaj bi on storil. ''No, hmm, ah ja, amnestija, to so drugi pristojni, sodišče, postopek...'' A ne zna na glas reči:''Pred zid in ustrelit' hudiča!'' Ko so ga vprašali in mu pokazali posnetek rimokatoliškega špicparkeljna, kolaboranta in ljubiteljna domobrancev Rožmana, kako parodira z naciji. ''No, hmm, ah ja, to je bolj pristojno sodišče, ki naj po postopku ugotovi te pretekle stvari, hmm, no, to sam ne bi mogel reči...'' A ne zna na glas reči:'' Njegovo sliko pred zid in navidezno ustrelit' hudiča!'' A se boji za nekaj tistih glasov s strani ljudi z neetiko? Neka stara mamca bo rekla: ''Moj je bil pri domobrancih. Tako lep je bil v tisti uniformi, ko je triinštiridesetega stal za Bežigradom pa so ga tisti redeči zlodeji šestinštiridesetega ustrelili.'' ''Nak Peterle, od mene ne dobiš glasova,'' bo na koncu dejala. In kaj jaz tako čvekam o tej etiki. Zato. Zakaj se šele sedaj tako oglašajo zaradi množičnih grobišč tam pod Pohorjem, zakaj je cerkev šele sedaj tako glasna, zakaj si šele sedaj vsak upa reči karkoli, zakaj šele sedaj srbski svojci obiskujejo zemljo kjer so padli njihovi četnici. Zakaj? Vsakega od teh bi gledal s spoštovanjem, če bi stal za svojo stvarjo, za svojimi stališči, v dobi socializma. Vsakega, ki bi v tistem času zavpil zakaj so mu očeta kolaboranta ustrelili, vsakega duhovnika, ki bi nasprotoval Rožmanovi obsodbi in na glas za oltarjem govoril kar govori sedaj, vsakega, ki bi takrat v šajkači stal tu na naši zemlji in se poklonil svojemu očetu. Ampak strah pred smrtjo je prevelik in nagon preživetja z evolucijo pregloboko v naših genih, preveč lepo je za časa življenja gledati v modro nebo, preveč lepo pa čeprav s krivo vestjo. Rad bi le vprašal tiste Slovence, ki so v temnih časih za naš dom stali za svojimi stališči, kakšno je bilo za njih, v zadnjem trenutku in s čisto vestjo to naše nebo. Če bi le lahko.
In če se vrnem k izbrisanim. Za omizjem so sedeli štirje politiki. Dva ne poznam, ker ne bevskata takih kot jih Jelinčič, ki je bil tretji za mizo in Leko kot četrti za mizo, poznam ga pa, ker je moj sokrajan. Osemnajst tisoč pravijo, da jih je. Za Jelinčiča je znano kakšne seka v takšnih primerih in tudi del mu dam prav, saj je sigurno kakšnih sto, dvesto od teh, ki so bili na strani JLA in udrihali po slovenji, sedaj bi pa tukaj iskali zavetje in zahtevali še odškodnino. Kdo bi že to plačal? Del debate dam pa Lekotu prav. Saj če nekdo nima v sebi prirojene etike, tako kot jo je imela Antigona, pač ni kriv tega, tako kot nek gay, seveda če nosi uro Roleks, vozi avto Mercedes in nosi oblačila Armani, drugače je pederčina, ni kriv, če ga je narava s tem obdarila. In poznam dva primera srbske družine iz mojega okoliša v otroštvu. Z njihovimi derišti smo pohajkovali okoli vogalov, saj so bili le malo mlajši kot sem sam. Ko so se leta enaindevetdeset, začeli zgrinjati črni oblaki nad našo deželo, so jo v strahu pred vojnim kaosom popihali nazaj v Srbijo, še prej pa so eni in drugi najeli razne kredite, prodali sposojene rent-a-car avtomobile, si sposodili še pri nekaterih z dovolj denarja in jo na hitro popihali čez mejo. Verjetno so mislili, da bo tukaj vse razbito, vsi dokumenti uničeni, zaradi dolgotrajne vojne vse pozabljeno, a so se zmotili. Situacija se je obrnila in oboji so priromali nazaj. Naj ostanejo tukaj, samo grehe za nazaj naj poplačajo, pridobijo naj si status Slovenca, nato pa delati, delati in še enkrat delati. Do penzije. Oba sinova prve in tudi hčer druge družine še večkrat srečam. Punca dela za šankom, v redu, samo ona dva tipa pa parodirata naokoli v nekih uniformah varnostnikov. Ccc, tu bi se pa jaz malo ustavil. Prvo, kaj je sploh tem južnim bratom, da so tako bolani na uniforme, drugo pa, a je možno, da taka možaka oba malo čez trideset sedita v neki vratarnici, vrtata po nosu in dvigujeta zapornico. Za nameček pa imata še pooblastila, da zaposlene v podjetju pregledujeta, češ, ''kaj nosiš v torbi.'' Ni problema izbrisani, lahko ste tukaj, saj marsikdo napisan tudi nima prirojene in privzgojene etike, samo nekaj vam povem, kramp, lopata, metla, vreča cementa in pesek, nato pa vsi na cesto kopat jarke za kanalizacijo in meteorne vode in da je vse čisto tako kot v švicarskih vasicah, betonirati in nositi armaturno mrežo, to, to je potrebno za take trideset let stare fante na višku svojih moči, ne mi pa srati in stati v brezdelju. Konec koncev pa tega niste vi krivi, če vam je to omogočeno, ker bi pač eni v politiki križali drugi pa ujčkali, pravih potez pa ne vidi nihče. Vsi so navajeni samo nekaj kopirati iz ostalih držav unije, nobeden pa ne zna postaviti nekih svojih temeljev. Tako kot so jih postavljali Trubar,Cankar, Plečnik, Prešeren, Vega, Maister, Kosovel, Kette, partizani in še marsikdo. Brez teh dedcev bi jaz tu začel stavke z dem, den, der ali kako že. In ali obstaja na tem svetu boljši rek kot je STATI INU OBSTATI. Pa v to naše nebo naj se vsak ozre.